Drugo jutro je potekalo podobno kot včeraj. Sprva smo se močno razveselili naše zgodnje budilke (beri vzgojiteljev), ki so nas ponovno želeli prepričati, da se jim pridružimo na jutranji telovadbi. Ker smo do sedaj že dodobra spoznali, da se z njimi ni pametno (preveč) hecati, smo hitro vstali in si obuli tekaške čevlje. Po telovadbi je sledil zajtrk, pospravljanje in ocenjevanje sob. Okrog 9:00 ure smo kot po navadi odšli na plažo, kjer smo skupaj uživali v skoraj pretoplem morju. Po plaži je sledilo odlično kosilo in zaslužen počitek. Popoldanski aktivnosti, ki sta sledili, sta bili kar dve. V domu nas je v ritmih glasbe pričakala vzgojiteljica Lena, ki je za nas pripravila plesno delavnico, medtem ko je za ostale korenjake vzgojitelj Simon pripravil tekmo v košarki. Ura je hitro minila in ko smo že mislili, da se bomo odpravili na plažo, se je zgodilo presenečenje. Razdelili so nas v tri mešane skupine, vsaki dodelili zemljevid in sledila je orientaciji podobna igra oziroma z drugimi besedami lov na skritega gosta. Letos se nam je pridružilo več skritih gostov. Na prvi postaji nas je pričakala Kristina Lampe, glasbenica, ki nam je predstavila svoje glasbilo, saksofon. Sprva je nanj malenkost zaigrala, potem pa smo imeli tudi mi to možnost, da se preizkusimo v igranju glasbila. Predstavila nam je poklic glasbenika. Na naslednji postaji sta nas pričakala policista. Najprej sta nam predstavila polic policaja, potem pa še vso opremo, ki sta jo imela v vozilu. Na tretji postaji nas je pričakala naša draga diplomirana medicinska sestra Valerija. Skupaj smo si ogledali vsebino njene medicinske torbe, ki jo nosi vsak dan na plažo, v drugem delu, pa še izvedli nekaj praktičnih vaj, kot so na primer prva pomoč pri zlomu roke in podobno. V nadaljevanju smo preostanek časa do večerje porabili za to, da smo se uredili za sprehod v Portorož. Po večerji smo se zbrali pred domom in ponovno je nastopilo presenečenje. Sledil je krst novih vzgojiteljev. Vsakega izmed njih smo oblekli v čistilko, mu dodelili ustrezne pripomočke npr. metlo, čistila, gobice in podobno ter jim naročili, da morajo, ko pridemo v Portorož, na stojnicah povprašati, če jim lahko “malo počistijo naokrog”. Naša naloga je bila, da njihovo delo kritično opazujemo in ocenjujemo. Z nasmejanimi obrazi smo se odpravili na pot, ki je trajala približno 45 minut. Ko smo prispeli do želene lokacije v Portorožu (to je do »štantov«), smo najprej opazovali naše čistilke pri delu. Vzgojitelji oz. čistilke so se odlično odrezale, pri njihovem nastopu pa je stekla tudi marsikatera solza smeha. Zatem smo odšli na sladoled, si ogledovali stojnice in ko je napočil čas, odšli proti domu. Zadovoljni in seveda tudi precej utrujeni smo popadali po posteljah.
Tako je bilo našega tretjega dne v Seči konec, le s čim nas bodo vzgojitelji presenetili jutri?
Prilagamo nekaj slik, če bi nam radi poslali kakšno pisemce ali razglednico, nas poštarji najdejo na naslovu Seča 152, 6320 Portorož.
Na telefonski številki 051 414 500 pa lahko vsak dan po kosilu (13:30 – 14:30) dobite vzgojitelje, ki vam lahko odgovorijo na kakšno vprašanje ali prenesejo vaše sporočilo otrokom.
