Sedmi dan v Seči

Zjutraj smo vstali in se razmigali. Spakirali smo nahrbtnike, hitro pozajtrkovali in nato odšli do pomola na samem koncu rta, kjer smo se vkrcali na ladjo Solinarka. Z daljave smo opazovali ‘našo’ plažo in portoroško riviero, ki smo jo raziskovali nekaj dni nazaj, za klifom pa se je kmalu pričel kazati naš cilj, Piran. Po pristanku smo se mimo Tartinijevega trga vzpeli do cerkve sv. Jerneja in tam ob spremljavi mandoline pomalicali. Nato smo se spustili do obale in ji sledili do rta, na trgu, ki je nastopal v Poletju v školjki, pa smo si napolnili svoje plastenke z vodo. Skozi ozke uličice smo se vrnili na izhodišče, Tartinijev trg, od tam pa smo raziskovanje Pirana nadaljevali po posameznih skupinah. Kljub našim najboljšim namenom smo večino raziskovalnega zanosa porabili za raziskave sladoleda v bližnjih lokalih, pa nič ne de.

Nekateri ste na slikah že opazili čudni pojavi. Ker so izkušenejši vzgojitelji menili, da imata vzgojitelja Lovro in Cene prepridne otroke, so jima zagodli oni in pripravili krst, med plovbo so ju odeli v rožice, nato pa sta morala na strateških piranskih lokacijah prepevati neko staro pesem iz časov, ko so bili vzgojitelji mladi. Šla je nekako tako: “Ti ti ti ti ti ti ti ti moja rožica”, in čeravno se jima je zatikalo pri besedilu in sta često poškilila v telefon za pomoč, sta svojo nalogo odlično opravila.

Tudi vrnili smo se z ladjico in srečno prispeli nazaj na trdna tla. Da nam plavalna kožica ne bi zakrnela, smo tudi tokrat na plažo odšli malce prej, a nam je v kratek odmor vseeno uspelo stisniti knjižnjico, nekaj iger za turnir namiznega tenisa in balinčkov, in celo ponovitev delavnice lakiranja nohtov, saj nohti pri vseh naših opravilih hitro izgubijo svoj lesk.

Na plaži smo skakali, vadili plavanje, ostrili svoje gradbeniške žilice v peskovniku (v njem sta ob nekem času zijali ne le ena, ampak kar dve gradbeni jami!), se pomerili v mikadu in še in še.

Po večerji smo v slogu našega skritega gosta in strateških iger pripravili še modno revijo; izžrebali smo vzgojitelja in regijo sveta in z omejenimi pripomočki poskušali zdizajnirati opravo, ki bi bila primerna zanjo, nato pa svoje delo tudi predstaviti ostalim skupinam. Nastalo je kar nekaj zanimivih kreacij, najdete jih lahko na slikah 🙂

Zjutraj smo vstali in se razmigali. Spakirali smo nahrbtnike, hitro pozajtrkovali in nato odšli do pomola na samem koncu rta, kjer smo se vkrcali na ladjo Solinarka. Z daljave smo opazovali ‘našo’ plažo in portoroško riviero, ki smo jo raziskovali nekaj dni nazaj, za klifom pa se je kmalu pričel kazati naš cilj, Piran. Po pristanku smo se mimo Tartinijevega trga vzpeli do cerkve sv. Jerneja in tam ob spremljavi mandoline pomalicali. Nato smo se spustili do obale in ji sledili do rta, na trgu, ki je nastopal v Poletju v školjki, pa smo si napolnili svoje plastenke z vodo. Skozi ozke uličice smo se vrnili na izhodišče, Tartinijev trg, od tam pa smo raziskovanje Pirana nadaljevali po posameznih skupinah. Kljub našim najboljšim namenom smo večino raziskovalnega zanosa porabili za raziskave sladoleda v bližnjih lokalih, pa nič ne de.

Nekateri ste na slikah že opazili čudni pojavi. Ker so izkušenejši vzgojitelji menili, da imata vzgojitelja Lovro in Cene prepridne otroke, so jima zagodli oni in pripravili krst, med plovbo so ju odeli v rožice, nato pa sta morala na strateških piranskih lokacijah prepevati neko staro pesem iz časov, ko so bili vzgojitelji mladi. Šla je nekako tako: “Ti ti ti ti ti ti ti ti moja rožica”, in čeravno se jima je zatikalo pri besedilu in sta često poškilila v telefon za pomoč, sta svojo nalogo odlično opravila.

Tudi vrnili smo se z ladjico in srečno prispeli nazaj na trdna tla. Da nam plavalna kožica ne bi zakrnela, smo tudi tokrat na plažo odšli malce prej, a nam je v kratek odmor vseeno uspelo stisniti knjižnjico, nekaj iger za turnir namiznega tenisa in balinčkov, in celo ponovitev delavnice lakiranja nohtov, saj nohti pri vseh naših opravilih hitro izgubijo svoj lesk.

Na plaži smo skakali, vadili plavanje, ostrili svoje gradbeniške žilice v peskovniku (v njem sta ob nekem času zijali ne le ena, ampak kar dve gradbeni jami!), se pomerili v mikadu in še in še.

Po večerji smo v slogu našega skritega gosta in strateških iger pripravili še modno revijo; izžrebali smo vzgojitelja in regijo sveta in z omejenimi pripomočki poskušali zdizajnirati opravo, ki bi bila primerna zanjo, nato pa svoje delo tudi predstaviti ostalim skupinam. Nastalo je kar nekaj zanimivih kreacij, najdete jih lahko na slikah 🙂

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja