ZPM IDRIJA

Poletje je minilo kot bi mignil in spet polnimo šolske torbe ter že nestrpno pričakujemo začetek novega šolskega leta. Pri Zvezi prijateljev mladine Idrija smo veseli, da je za nami še eno pestro, programsko bogato poletje. V poletnih mesecih smo organizirali počitniško varstvo, mnoge počitniške aktivnosti v okviru programa Počitnikarija in letovanji v Poreču in Seči.

Počitniško varstvo je potekalo od 28.6. do 30.7. v prostorih Osnovne šole Idrija. Skozi celotno varstvo je dopoldneve pri nas preživljalo 57 otrok, za program pa je skrbelo 7 vzgojiteljic/prostovoljk, ki so s svojimi idejami otrokom pripravile pester vsakodnevni program. Veliko časa smo preživeli na prostem, na igralih v Mejci in na igrišču za osnovno šolo. Šli smo na sprehod do svetega Antona in iz ptičje perspektive opazovali Idrijo. Izdelali smo super hitre ladjice, ki smo jih nato v razburljivi dirki spustili po rakah. Plesali smo z Nastjo Lakner in na igrišču obudili cel kup starih iger. Udeleževali smo se tudi aktivnosti v okviru programa Počitnikarija. Predvsem pa smo uživali v brezskrbnih poletnih dnevih v družbi prijateljev in čeprav smo se srečevali vsak dan, nam idej za zanimivo preživljanje časa kar ni zmanjkalo.

Za program Počitnikarija smo pripravili 20 raznolikih dogodkov, ki so bili razporejeni čez cele poletne počitnice. Program smo, takoj po koncu šolskega leta, pričeli z ogledom filma v Filmskem gledališču Idrija, nadaljevali s kopanjem na bazenu v Ajdovščini, plesnimi delavnicami v organizaciji plesnega kluba Idrija in balinanjem na pokritem balinišču v Idriji. Organizirali smo tudi spoznavanje konj pri Ani Sever, pohod na Pšenk in jogo za otroke ter ustvarjalnice s prostovoljko Olyo. Kar nekaj zanimivih delavnic so za nas pripravili tudi pri Geoparku Idrija. Tako smo se z avtobusom odpravili na obisk kmetije Krnčan v Krnicah, z aplikacijo Teach OUT smo raziskovali Rake, ustvarjali iz filca in naravnih materialov ter se podali na Perkmandlčkovo turo v Antonijev rov. S poletjem se zaključuje tudi počitniški program, mi pa že zbiramo ideje kako se bomo družili med jesenskimi počitnicami.

Najtežje pričakovan del počitnic je bil zagotovo julij, ko smo se po enoletnem premoru ponovno odpravili na letovanji v Poreč in Sečo. Zanimanje za obe letovanji je bilo letos res veliko in potrudili smo se, da smo mesto na počitnicah zagotovili kar največjemu številu otrok. Na morje smo tako odpeljali 152 otrok, za katere je skrbelo 18 vzgojiteljev, 2 medicinski sestri in 2 pedagoški vodji. Na morju smo preživeli nepozabne počitnice v družbi starih in novih prijateljev, veliko smo plavali in se potapljali, igrali smo družabne igre, pletli zapestnice, gradili skulpture iz mivke in se na splošno zelo zabavali. Manjkalo ni niti športnih tekmovanj, plesa in tematsko obarvanih dni. V Poreču smo se v strateški igri z Jako Vrabcem podali na lov za gusarskim zakladom, v Seči pa smo se prelevili v prave svetovne popotnike. Otroke v Seči je obiskal tudi skriti gost, popotniški fotograf Iztok Bončina, ki je pripravil sijajno predavanje o življenju otrok po svetu, podkrepljeno z obilico odličnih fotografij in zanimivih zgodb. Teden dni na morju je kar prehitro minil in polni novih doživetij ter lepih spominov smo se vrnili nazaj domov.

Za nami je res lepo in pestro poletje, za katero pa so zaslužni tudi vsi sodelujoči pri pripravi naših programov: Geopark Idrija, Plesni klub Idrija, balinarski klub Kolektor Idrija, društvo Zakonc tedna, Strelsko društvo Jožeta Mihevca Idrija, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, Ana Sever in Alenka Pirih. Iskreno se zahvaljujemo tudi OŠ Idrija za možnost organizacije počitniškega varstva v prostorih šole, dr. Simovu in dr.Troha za vso pomoč pri izvedbi letovanj, civilni zaščiti občine Idrija za podarjena razkužila in maske, občinama Idrija in Cerkno za dolgoletno podporo vseh naših programov ter vsem donatorjem – tako posameznikom kot podjetjem, ki so s svojimi prispevki omogočili izvedbo letovanj za tako veliko število otrok iz idrijskega in cerkljanskega. Na koncu pa nikakor ne smemo pozabiti na naše prostovoljce, brez katerih delovanje naše organizacije ne bi bilo mogoče in vas, starše, ki nam znova in znova v varstvo zaupate svoje otroke. Hvala!

Spet se javljamo iz Seče z utrinki zadnjega polnega dne našega letovanja. Sonce nas je pozdravilo že zarana in nas spremljalo vse do zahoda. Da bi dan izkoristili do konca, smo ga poskušali čim večji del preživeti na plaži. No, brez jutranje telovadbe in zajtrka tudi tokrat ni šlo, nato pa smo napakirali malice in odkorakali na plažo, kjer smo se do zadnjega igrali in zabavali na suhem in v vodi, na soncu in v senci, in se kópali in kopáli (se še spomnite včerajšnje gradbene jame?) Po kosilu so najstarejše skupine očistile vse ‘spominčke’ tega tedna z armafleksov in jih nastavile soncu, ki nam jih je posušilo, ostali pa smo kar preskočili delavnice in odhiteli na plažo, kjer smo se vse do kosila poslavljali od morja.

Po večerji smo na zaključnem večeru najprej čestitali zmagovalcem turnirjev, strateških in štafetnih iger, pa tudi sobi, ki je tekom tedna uspela najbolj navdušiti naše ocenjevalce pospravljenosti sob. Na plesu so vzgojitelji komaj sledili predlaganim glasbenim željam, in če bi obveljal glas ljudstva, bi verjetno plesali še zdaj. A naposled je le napočil trenutek, ko smo se prijetno utrujeni napotili proti svojim sobam, kjer smo s tuširanjem pohladili svoj plesni zanos in med razmišljanjem o vseh dogodivščinah tega tedna utonili v sen.

Zjutraj smo vstali in se razmigali. Spakirali smo nahrbtnike, hitro pozajtrkovali in nato odšli do pomola na samem koncu rta, kjer smo se vkrcali na ladjo Solinarka. Z daljave smo opazovali ‘našo’ plažo in portoroško riviero, ki smo jo raziskovali nekaj dni nazaj, za klifom pa se je kmalu pričel kazati naš cilj, Piran. Po pristanku smo se mimo Tartinijevega trga vzpeli do cerkve sv. Jerneja in tam ob spremljavi mandoline pomalicali. Nato smo se spustili do obale in ji sledili do rta, na trgu, ki je nastopal v Poletju v školjki, pa smo si napolnili svoje plastenke z vodo. Skozi ozke uličice smo se vrnili na izhodišče, Tartinijev trg, od tam pa smo raziskovanje Pirana nadaljevali po posameznih skupinah. Kljub našim najboljšim namenom smo večino raziskovalnega zanosa porabili za raziskave sladoleda v bližnjih lokalih, pa nič ne de.

Nekateri ste na slikah že opazili čudni pojavi. Ker so izkušenejši vzgojitelji menili, da imata vzgojitelja Lovro in Cene prepridne otroke, so jima zagodli oni in pripravili krst, med plovbo so ju odeli v rožice, nato pa sta morala na strateških piranskih lokacijah prepevati neko staro pesem iz časov, ko so bili vzgojitelji mladi. Šla je nekako tako: “Ti ti ti ti ti ti ti ti moja rožica”, in čeravno se jima je zatikalo pri besedilu in sta često poškilila v telefon za pomoč, sta svojo nalogo odlično opravila.

Tudi vrnili smo se z ladjico in srečno prispeli nazaj na trdna tla. Da nam plavalna kožica ne bi zakrnela, smo tudi tokrat na plažo odšli malce prej, a nam je v kratek odmor vseeno uspelo stisniti knjižnjico, nekaj iger za turnir namiznega tenisa in balinčkov, in celo ponovitev delavnice lakiranja nohtov, saj nohti pri vseh naših opravilih hitro izgubijo svoj lesk.

Na plaži smo skakali, vadili plavanje, ostrili svoje gradbeniške žilice v peskovniku (v njem sta ob nekem času zijali ne le ena, ampak kar dve gradbeni jami!), se pomerili v mikadu in še in še.

Po večerji smo v slogu našega skritega gosta in strateških iger pripravili še modno revijo; izžrebali smo vzgojitelja in regijo sveta in z omejenimi pripomočki poskušali zdizajnirati opravo, ki bi bila primerna zanjo, nato pa svoje delo tudi predstaviti ostalim skupinam. Nastalo je kar nekaj zanimivih kreacij, najdete jih lahko na slikah 🙂

Zjutraj smo vstali in se razmigali. Spakirali smo nahrbtnike, hitro pozajtrkovali in nato odšli do pomola na samem koncu rta, kjer smo se vkrcali na ladjo Solinarka. Z daljave smo opazovali ‘našo’ plažo in portoroško riviero, ki smo jo raziskovali nekaj dni nazaj, za klifom pa se je kmalu pričel kazati naš cilj, Piran. Po pristanku smo se mimo Tartinijevega trga vzpeli do cerkve sv. Jerneja in tam ob spremljavi mandoline pomalicali. Nato smo se spustili do obale in ji sledili do rta, na trgu, ki je nastopal v Poletju v školjki, pa smo si napolnili svoje plastenke z vodo. Skozi ozke uličice smo se vrnili na izhodišče, Tartinijev trg, od tam pa smo raziskovanje Pirana nadaljevali po posameznih skupinah. Kljub našim najboljšim namenom smo večino raziskovalnega zanosa porabili za raziskave sladoleda v bližnjih lokalih, pa nič ne de.

Nekateri ste na slikah že opazili čudni pojavi. Ker so izkušenejši vzgojitelji menili, da imata vzgojitelja Lovro in Cene prepridne otroke, so jima zagodli oni in pripravili krst, med plovbo so ju odeli v rožice, nato pa sta morala na strateških piranskih lokacijah prepevati neko staro pesem iz časov, ko so bili vzgojitelji mladi. Šla je nekako tako: “Ti ti ti ti ti ti ti ti moja rožica”, in čeravno se jima je zatikalo pri besedilu in sta često poškilila v telefon za pomoč, sta svojo nalogo odlično opravila.

Tudi vrnili smo se z ladjico in srečno prispeli nazaj na trdna tla. Da nam plavalna kožica ne bi zakrnela, smo tudi tokrat na plažo odšli malce prej, a nam je v kratek odmor vseeno uspelo stisniti knjižnjico, nekaj iger za turnir namiznega tenisa in balinčkov, in celo ponovitev delavnice lakiranja nohtov, saj nohti pri vseh naših opravilih hitro izgubijo svoj lesk.

Na plaži smo skakali, vadili plavanje, ostrili svoje gradbeniške žilice v peskovniku (v njem sta ob nekem času zijali ne le ena, ampak kar dve gradbeni jami!), se pomerili v mikadu in še in še.

Po večerji smo v slogu našega skritega gosta in strateških iger pripravili še modno revijo; izžrebali smo vzgojitelja in regijo sveta in z omejenimi pripomočki poskušali zdizajnirati opravo, ki bi bila primerna zanjo, nato pa svoje delo tudi predstaviti ostalim skupinam. Nastalo je kar nekaj zanimivih kreacij, najdete jih lahko na slikah 🙂

V Seči smo imeli danes tekom noči dež, a je do začetka našega dneva že ponehal, med tisami pa se je svetilo sonce. Naš običajni travnik smo zamenjali za igrišče pri domu, da nas mokra trava ne bi žgečkala pri jutranji telovadbi. Vreme nas je počakalo do zajtrka, po njem pa je spet pričelo kapljati, zato smo si v domu Burja porisali in popisali majice, pojedli malico in poskusili svojo srečo pri tomboli. Tokrat se je najprej nasmehnila Vidu, slej ko prej pa tudi ostalim.

Po kosilu smo si za hip odpočili, odigrali nekaj iger namiznega tenisa, ogledali smo si finalen dvoboj turnirja v Dobblu in nekaj napetih iger za turnir v 4-v-vrsto, ki se vse bolj bliža koncu.

Ker smo tako pogrešali kopanje, smo na plažo tokrat odšli malce prej in nadoknadili izpad čofotanja, skakanja, sončenja, dobrot iz trgovine in ostalih plažnih dejavnosti.

Po večerji smo na ploščadi pred domom pričakali našega letošnjega skritega gosta, svetovnega popotnika Iztoka Bončino. Pripravil nam je sijajno predavanje o življenju otrok po svetu, podkrepljenjo z obilico odličnih fotografij in zanimivih zgodb. Po predavanju nas je večerni veter opomnil, da je ura že veliko, skočili smo še pod tuš in v mižo.

Tudi danes smo pripravili video pregled dneva in ga objavili semkaj: https://drive.google.com/file/d/1W4-RL7rtvCXUQ6HqBPYEeSY9RQGX3K_K/view?usp=sharing .

V Seči smo se danes iz trdnega spanca prebudili v sončno jutro. Kot običajno smo tekli na telovadbo na travnik in tam razmigali svoje zaspane ude. Po zajtrku smo odkorakali na plažo, kjer smo odmore med plavanjem začinili z obiskom fitnesa na prostem in bližnje trgovine.

Po kosilu so se nadaljevali številni športni dogodki, odigrali smo še eno košarkarsko tekmo, pričeli so se napeti dvoboji za turnir v namiznem tenisu, če pa je komu še ostalo kaj prostega časa, se je lahko oglasil na delavnici poslikave telesa ali izplesal popoldansko zaspanost na plesni delavnici.

Izza obzorja so se kazali sivi oblaki, a smo sredi popoldneva vseeno poskusili svojo srečo in odšli proti plaži. Izkoristili smo še zadnje sončne žarke in še nekajkrat skočili v morje, kakšno urico pred večerjo pa smo se vrnili v CŠOD in dež res dočakali v naši ‘kino dvorani’. Od teže dneva prijetno utrujeni nekateri smo komaj dočakali srečen konec, nato pa smuknili v postelje po zasluženo porcijo spanca.

Naš današnji video najdete na https://drive.google.com/file/d/1UFC_AfboYYK5SMjjbxKYbeIwXgXVsHnv/view?usp=sharing .

V Seči smo se danes iz trdnega spanca prebudili v sončno jutro. Kot običajno smo tekli na telovadbo na travnik in tam razmigali svoje zaspane ude. Po zajtrku smo odkorakali na plažo, kjer smo odmore med plavanjem začinili z obiskom fitnesa na prostem in bližnje trgovine.

Po kosilu so se nadaljevali številni športni dogodki, odigrali smo še eno košarkarsko tekmo, pričeli so se napeti dvoboji za turnir v namiznem tenisu, če pa je komu še ostalo kaj prostega časa, se je lahko oglasil na delavnici poslikave telesa ali izplesal popoldansko zaspanost na plesni delavnici.

Izza obzorja so se kazali sivi oblaki, a smo sredi popoldneva vseeno poskusili svojo srečo in odšli proti plaži. Izkoristili smo še zadnje sončne žarke in še nekajkrat skočili v morje, kakšno urico pred večerjo pa smo se vrnili v CŠOD in dež res dočakali v naši ‘kino dvorani’. Od teže dneva prijetno utrujeni nekateri smo komaj dočakali srečen konec, nato pa smuknili v postelje po zasluženo porcijo spanca.

Naš današnji video najdete na https://drive.google.com/file/d/1UFC_AfboYYK5SMjjbxKYbeIwXgXVsHnv/view?usp=sharing .

Drugi dan smo začeli že zarana! Povečini smo vzgojitelje zjutraj pričakali čebljajoči, oblečeni, in ogreti na delovno temperaturo. Kot bi trenil smo bili pripravljeni na telovadbo, po zajtrku smo pospravili naše sobe in hiške in jih pripravili na ocenjevanje komisije pod vodstvom naše medicinske sestre.

Kmalu smo bili pripravljeni na odhod na plažo. Celo dopoldne smo čofotali, igrali družabne igre, se martinčkali, in še kaj. Po kosilu je vsaka skupina najprej izdelala plakat z imenom svoje skupine, nato pa smo z njimi olepšala vrata svojih sob. Kdor je želel, je lahko treniral svoje veščine lakiranja nohtov, ker pa so naši nohti majhni, je površin za lakiranje hitro zmanjkalo. Zagato je rešil vzgojitelj Cene, ki je prijazno posodil svoje nohte za test naprednih tehnik lakiranja.

Po počitku smo odrinili na drugi polčas sonca in soli, opremljeni s knjigami, revijami, kartami, igrami in športnimi rekviziti. Po večerji pa sta vzgojitelja Eva in Lovro pripravila povsem nove štafetne igre, ki so vključevale spretnosti z baloni, navigiranje naveze dveh žlic skozi naše obleke, zahtevale pa so še natančnost pri prenašanju vode in hitrost tako pri teku kot tudi pri premetavanju črk. Po štafetnih igrah smo si privoščili zasluženo tuširanje in se znatno prej kot prvi dan zavili v rjuhe in zadrnjohali.

Ko smo prispeli, nas je v CŠOD Burja že čakalo kosilo, takoj nato pa smo se vselili v sobe. V rekordnem času smo razpakirali svoje stvari in si postlali postelje, poiskali opremo za na plažo in se odpravili proti morju. Namazani z zaščitno kremo smo bili na testu plavanja še bolj hidrodinamični in kar dobro zadostili visokim standardom vzgojiteljice Eve, ki nas je s kopnega motrila s pogledom.

Kmalu je napočil čas za popoldansko malico, ki se je po plavanju prav prilegla. Imeli smo ravno prav časa, da smo odigrali še nekaj igr s kartami, nekateri pa so ga raje namenili drugemu polčasu čofotanja.

Po večerji smo se pripravili in odpravili na sprehod čez polotok Seča do travnika pod klifom, kjer se je vsaka skupinica sestala posebej in med drugim izbrala tudi svoje ime. Če vas zanima, kakšne muze so navdihnile letošnje skupine, lahko imena najdete poleg fotografij skupin.

Ko je Sonce utonilo v Tržaškem zalivu, smo se v soju nad solinami vzhajajoče Lune odpravili nazaj, se pod tuši ohladili in zavili v rjuhe, nabirajoč novih moči za prihajajoči dan.

Skupina ‘Aloha Matički’Skupina ‘Limunce’ SkupSkupina ‘Morski carji’ SkSkupina ‘Mavrični sladoledki’ Sku Skupina ‘Mornarji’Skupina ‘Morski konjički’